No po določenem času trdega dela, pa vsakega mladega športnika čaka prva nagrada. Prvi pravi test zaupanja vase. Prvo tekmovanje.Za otroka, nekaj najbolj zanimivega in novega. Za starše nekaj najbolj stresnega in mučnega.
O tem kaj takrat doživljajo otroci in kako najbolje sprejeti takšen izziv, bomo govorili drugič. Danes je predvsem pomembno, kako to doživljate starši. Najtežje je, ko starši otrok športnikov, brez izkušenj v športu pridejo na tekmovanje svojega otroka, brez kakršnega koli znanja ali smernic, kaj lahko tam pričakujejo. Ker se mi zdi prvo tekmovanje kritična prelomnica v otrokovem udejstvovanju v šport, sem se odločil to temo predelati malo bolj natančno.•
V soboto imamo tekmo! Kakšen odziv iz tvoje strani na prvo tekmovanje v katah? Kakšno v borbah? Tvoje misli dan pred tekmo? Občutki zjutraj? Si šla na prvo tekmo z mano ali sem šel sam? Zakaj? Kaj ti je bilo boljše ostati doma ali biti zraven? Kaj bi bilo po tvoje najbolj prav?
Prvi odziv je bil ponos, saj so morali nekateri tekmovalci čakati na svojo prvo tekmo precej dlje, kot ti. Torej je bila tvoja izbira prava. Razmišljala sem, da ti trener očitno zaupa, da te je že prijavil na tekmo. Da bi zamudila tvoj debi, mi niti v sanjah ni prišlo na misel. Bila sem polna pričakovanje in hkrati strahu, kako se bo izteklo. Ali te bo poraz preveč prizadel, hkrati pa sem sanjala o prvi medalji, kar je bilo za prvo tekmo vsekakor prehitro. Vsaka mama želi svojemu otroku uspeh predvsem zaradi motivacije za treninge naprej. Danes vem, da te nisem hotela videti razočaranega, čeprav sem tudi sama šla skozi vse faze v športu. Želela sem biti poleg tebe,da te potolažim, če boš razočaran ali delim veselje s tabo, če boš dobro tekmoval. Če se prav spomnim, je bila to šolska liga in nastopil si v katah in borbah. Končnega rezultata nimam v spominu, vem pa, da si zmagal v obeh primerih vsaj eno borbo. Ko sem te spremljala na tatamiju, sem kmalu ugotovila, da ti kate ne predstavljajo zadostnega izziva, da potrebuješ akcijo, gibanje in sproščanje energije, ki jo dobiš v borbah. Takšen je pač tvoj karakter. Kasneje sem te še večkrat poskusila prepričati, da bi tekmoval tudi v katah, vendar sem kmalu ugotovila, da si se našel v športnih borbah. Bila sem stalnica na tvojih tekmah, čeprav sem se večkrat spraševala ali te moje temperamentno navijanje moti na tatamiju. Ker ti je bilo v začetku moteče (kar si mi tudi povedal), sem skušala čim bolj mirno spremljati tekmo. Vedno mi ni uspelo.Menim, da starši morajo biti otrokom v podporo in prav je, da so prisotni na tekmah. Vsekakor, pa je trener tisti, ki daje oceno o izvedbi. 
Res je. V komunikacijskem trikotniku, je naloga trenerja da usmerja, naloga starša pa da podpira. Takoj, ko se pojavi »šum« med nalogama trenerja in staršev, se vse pozna na nastopu otroka. Kaj to pomeni? Otroka na treningu trener uči otroka znanja, katerega je pridobil skozi leta izkušenj svoje tekmovalne kariere in znanja, ki ga je skozi leta pridobil kot trener. To pomeni, da je otrok vajen trenerjevih navodil, fraz, ki se uporabljajo tako na treningu kot na tekmi in načina nastopa, katerega trener pričakuje (taktika). Ko starš na tekmi (velikokrat kot nič slabo namerno obliko podpore) začne otroka usmerjati, kaj je prav in kaj narobe, kdaj bi moral narediti tehniko in kdaj ne, kakšen tempo kate naj izvaja, da bodo sodniki dvignili zastavico, pride do prevelikega pritoka informaciji proti otroku, ki se že tako ukvarja s stresom, ki ga prva tekmovanja povzročijo. Prepustite strokovna mnenja in smernice trenerjem.
Naš cilj je, da bi vaš otrok pokazal najboljšo različico sebe. Če vas kdaj zamika, da bi dali kakšen nasvet, nas povprašajte, če bo to otroku pomagalo do boljšega sebe, ali mu bo le otežilo že tako težke situacije. Tukaj smo, da pomagamo vam in vašim otrokom do zdravega razvoja vašim nadobudnih športnikov.
1. Dan ali dva pred tekmovanjem starši radi povprašajo kako se počuti otrok, ali je dovolj treniral in če se počuti pripravljenega. Vse to lahko v otroku spodbudi razmišljanje, zaradi česar lahko otrok začne dvomiti v svoje sposobnosti in pripravljenost. Glavna naloga staršev je, da pred tekmovanjem skrbijo, da vse poteka normalno. Glavne so pozitivne misli in spodbudni pogovori z otrokom, ki mu vero samega vase zvišajo. Najbolj primerne spodbude so povezane z trdim delom, ki ga je vaš otrok vložil v pripravo na prvo tekmovanje in poudarek na tem, da ni pomembna zmaga, pač pa prikaz najboljšega sebe.
2. Vse to bom na dan tekmovanja otroka »prikrajšalo« negativnih čustev, saj se bo zavedal, da ima vašo 100% podporo. To pa je vaša glavna naloga na tekmovanju. PODPORA! No v naslednjem odgovoru mami Tatjana opiše, kako se je čez leta obiskovanja mojih tekmovanj prilagajala na potek tekmovanja in njene vloge na tekmi.
• DEJMO DENIS! Občutki med borbo? Ko zmagujem? Ko zgubljam? Ali si kdaj naredila nekaj, kar nebi smela in obratno? Nisi naredila nečesa kar bi želela? Kaj bi bilo po tvoje najbolj prav?
Med borbo sem vedno stiskala pesti in te spodbujala. »Dejmo Denis!« pred začetkom borbe je bil vzklik, ki je z leti postal tradicionalen. 
V primeru, da si izgubljal sem te s tribune obveščala, da še imaš čas in te spodbujala, do konca borbe. Včasih je z moje strani padel tudi kakšen neprimeren komentar na sojenje sodnikov. Bolj, ko sem spoznavala pravila, manj jih je bilo. Po izgubljeni borbi sem te včasih kritizirala, da nisi dal vse od sebe, da bi lahko bil boljši nasprotnik…nikoli zato, da bi te prizadela, ampak da bi naslednjič popravil, tisto zaradi česar si izgubil. Večkrat, ko si tekmoval, manj je bilo porazov in manj kritike z moje strani. Imela sem občutek, da te najbolj prizadene kritika trenerja, ki pa je bila mnogokrat na mestu. Ker sem tvoja mama, sem poznala tvoj karakter in večkrat sem že pred borbo ugotovila kakšen dan imaš. Mogoče sem kdaj tudi pretiravala in si mi kasneje dokazal nasprotno…takrat sem se ti tudi opravičila. Včasih si opravičilo sprejel, včasih pa se nisi hotel o tem niti pogovarjati.Menim, da je konstruktivna kritika vedno spodbuda za boljše delo, vendar lahko kritizira samo tisti, ki je zato pristojen.
Torej trener za potek borbe in starši za dajanje spodbude. Vsak na svoj način, za vsakega tekmovalca drugače.Strokovni delavec na tekmovanju je trener, ki v športni uspeh vašega otroka vloži vso svoje znanje. Med nastopom vašega otroka, mu trener s strokovnimi napotki pomaga do najboljšega nastopa, kar ga vaš otrok zmore. Namesto, da kar naenkrat na tekmovanju postanete »trenerji« in ste še ena sprememba, katero vaš otrok na tekmovanju negativno občuti, ostanite to kar ste bili do tekme. Ostanite starši, nudite svojemu otroku podporo, ki jo potrebuje, dajte mu vedeti, da ga podpirate, da je za vas vedno zmagovalec. S tem preprečite, da bi si otrok kadarkoli očital, da je poraženec, ki je razočaral svoje starše.
3. O času po uspešnem ali neuspešnem zaključku tekmovanja gledano iz strani uvrstitve, bomo več povedali v naslednjem blogu, kjer bomo predelali tematiko ZMAGE in PORAZA. Najbolj pomembna stvar, katero morate vedeti je, da otrok potrebuje čas! Seveda se potrebe po tekmi razlikujejo od otroka do otroka. Vendar pa v večini primerov otroci, sploh po slabših nastopih, potrebujejo čas. Čas zase, čas za pogovor s trenerjem in čas s prijatelji, ki pa imajo največkrat zelo pozitiven vpliv na soočanje s porazom vašega otroka. V športu lahko zlato medaljo dobi samo eden. Vsak pa je lahko zmagovalec sam v sebi. Ko le pride čas, da otrok sliši vaše mnenje, je na vas, da otrok dan tekmovanja zaključi s čim lepšimi in pozitivnimi občutki, saj se bo le tako lahko dolgoročno zdravo razvijal v pravega športnika. Vaše besede otroku pomenijo ogromno in če takrat uporabite pravi način komunikacije, bo otrok stremel po izboljšanju, vedel pa bo, da je za vas vedno najboljši. Glavno je, da se otrok veseli naslednjega tekmovanja, kjer bo lahko zopet prikazal najboljšo različico samega sebe.