KAJ PA STARŠI? BLOG #2 “LENOBITIS”

Hja, danes je te »bolezni« čisto preveč. Tako pri otrocih, kot pri odraslih, se zaradi načina življenja poleg korona virusa najbolj borimo z tako imenovanim »lenobitisom« oziroma lenobo. 😴
Ker sem bil še zadnja generacija, katera ni imela, niti ni potrebovala telefonov, tablic in računalnikov za zabavo, sem se z lenobo spopadel veliko lažje, saj sem zelo užival v fizičnih aktivnostih, pa naj je to bil trening ali pa igra »kavbojci in indijanci« pred blokom z mojimi prijatelji.
Danes pa je malo drugače. Velikokrat opazim, da starši svojemu otroku medtem, ko sedijo na avtobusu, restavraciji, ali pa samo na klopi v parku, dajo v roke telefon in prižgejo kakšno risanko, da bi »le imeli malo miru«. Včasih bi najraje pristopil do staršev in otroka in jih povabil na eno »rundo« BRATEC REŠI ME, pa sem prepričan, da bi vsi 10x bolj uživali, kot da bi viseli še pol ure na telefonu.
Seveda ni nič narobe, če otrok na telefonu doma, na deževen dan, ko že ima narejeno domačo nalogo, pripravljeno vse za naslednji dan v šolskem nahrbtniku in je vsaj eno urno fizična aktivnost že v žepu, pogleda kakšnega tom in jerry-ja. Vendar pa se je današnjo tehnologijo začelo izkoriščati preveč! Otrok telefona, tablice ali računalnika nima nikoli dovolj. Logično, saj je lažje ležati na postelji, si prižgati YouTube ali pa kakšno igrico in se s prijatelji preko slušalk »družiti« pozno v noč. Tukaj ste na vrsti vi, starši, da to preprečite!
Kako pa je to izgledalo pri mojih športnih začetkih? 🙋‍♂️
»Mami men se ne da na trening.« Kaj si ti naredila, ko sem prvič dobil »lenobitis«? Se je to dogajalo pogosto? Če ne, kako si to preprečila? Zavedno ali nezavedno? Si mi dovolila, da sem ostal doma? Kaj si razmišljala/storila takrat, ko sem jokal, ker nisem želel na trening? Kaj bi bilo po tvoje najbolj prav?
Izostanek iz treningov je lahko bil samo upravičen razlog: bolezen, učenje za kontrolno nalogo, mogoče kdaj tudi moja služba, takšen je bil najin dogovor. Da se ti ne ljubi, ni nobeden razlog. O tem sva govorila, preden si s treningi začel. Moram pa priznati, da te »lenobitis« ni velikokrat obiskal. Največkrat je bil vzrok, da ne bi šel na trening strogost trenerja, ki je želel tvoj maksimum. Prav tako, ti ni bilo všeč, če te je trener popravljal, ti pa si imel občutek, da si vse naredil tako kot je treba. Včasih si imel na dvorišču družbo prijateljev in bi rad ostal doma. Jokal zato nisi, vsaj jaz se ne spomnim, verjamem pa, da si se kdaj »slabo« počutil in takrat sem seveda popustila, vendar se je to dogajalo bolj na začetku in slabo počutje ni trajalo dolgo. Mnogo nesoglasji zaradi ostajanja doma je preprečil najin dogovor na začetku, da vztrajaš, čeprav ne bo vedno lahko.
Menim, da je postavitev jasnih pravil zagotovilo za uspeh na vseh področjih, tudi v športu.
RES JE!
Ko se vaš otrok odloči, kaj bi rad počel v svojem prostem času je še pred športno opremo in flašo vode, glavna priprava POGOVOR! »Zakaj bi rad šel na trening?« in »Kaj je tvoj cilj?« sta zelo dobra vprašanja, kjer lahko starši vidite kaj si vaš otrok sploh želi. Po tem pa pride pogovor o odgovornosti, s katerim otroku obrazložite, da ste vi tisti, ki mu boste omogočili obiskovanje treningov, zato se mora zavedati, da ko se enkrat odloči, vsaj eno šolsko leto ne sme biti izgovorov. Pri meni je to delovalo v 95%.
Zelo učinkovita metoda je tukaj obljuba. Tudi sam sem dal svoji mami obljubo, da se nebom predal tudi, ko bo težko. S tem dragi starši si olajšate vsako solzico, ki priteče ko je treba iti na trening pa se otroku ne da, saj ga lahko vedno opomnite: »Dal si mi obljubo. Tako kot jo dam jaz tebi in se je držim, pričakujem isto od tebe.«
No, pa smo rešili še en problem. In sedaj se verjetno že sprašujete, zakaj pa bi sploh otrok šel čez vse te ovire? Odgovor so za vsakega nadobudnega športnika tekmovanja. Na tekmovanjih se vloženo trdo delo nagradi, ali pa nam pokažejo prostor za napredek. Kako je zgledalo moje prvo tekmovanje čez oči mami Tatjane?
Se beremo!

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja